Zemljevid - Béziers

Béziers (okcitansko Bésiers) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, podprefektura departmaja Hérault. Leta 2017 je mesto imelo 77.177 prebivalcev.

Béziers je vsako leto v mesecu avgustu prizorišče festivala Feria du Béziers s poudarkom na bikoborbah. Ta petdnevni dogodek privabi milijon obiskovalcev. Béziers je tudi član mreže najstarejših evropskih mest.

Béziers je eno najstarejših mest v Franciji. Raziskave, objavljene marca 2013, kažejo, da Béziers izvira iz leta 575 pr. n. št., in je starejši od mesta Agde (grško Agathe Tyche, ustanovljen leta 525 pr. n. št.) in nekoliko mlajši od Marseilla (grško Massalia, ustanovljena leta 600 pr. n. št.)

Mesto je zasedeno že od neolitika, pred prihodom Keltov. Rimsko mesto Betarra je bilo ob cesti, ki je povezovala Provanso z Iberijo. Rimljani so mesto odkrili kot novo kolonijo za veterane v letih 36–35 pred našim štetjem in ga imenovali Colonia Julia Baeterrae Septimanorum. Kamni iz rimskega amfiteatra so bili v 3. stoletju uporabljeni za gradnjo mestnega obzidja.

V Rim so izvažali belo vino. Dolia, odkrita ob izkopavanjih blizu Rima, je označena z Jaz sem vino iz Baeterrae in sem stara pet let. Mavri so jo zasedli mesto med letoma 720 in 752. Od 10. do 12. stoletja je bil Béziers središče vikontstva Béziers. Vikonti so vladali večini obalne ravnice okoli Béziersa, vključno z mestom Agde. Nadzirali so tudi glavno pot vzhod-zahod skozi Languedoc, ki približno sledi stari rimski cesti Via Domitia, z dvema ključnima mostovoma čez reko Orb pri Béziersu in čez Hérault pri Saint-Thibéryju.

Po smrti vikonta Viljema okoli leta 990 je vikontstvo prešlo na njegovo hčer Garsendis in njenega moža, grofa Rajmonda-Rogerja iz Carcassonna (umrl okoli 1012). Nato sta vladala njun sin Peter-Rajmond (umrl okoli 1060) in njegov sin Roger (umrl 1067), oba pa sta bila tudi grofa Carcassonna.

Roger je umrl brez potomcev in Béziers je prešel k sestri Ermengard in njenemu možu Rajmondu-Bertrandu Trencavelu. Trencaveli so vladali naslednjih 142 let, vse do albižanske križarske vojne, ki jo je sprožil papež Inocenc III..